Zelenjava z domačega vrta je neprecenljiva

Pust je za nami. Kljub bolj mrzlemu vikendu je uspešno pregnal zimo, saj pri nas že precej diši po pomadi. Sonce greje že s prijetno toplino in dneva kar ni konec. Na vrtovih in njivah sosedje že pridno brkljajo. Tudi pri nas smo pričeli z delom. Saj na vasi je vedno tako, da ko prvi sosed prične z okopavanjem vrta, bog ne daj, da bi ti lahko užival na kavču ob gledanju kakšne turške telenovele. In tako so se tudi pri nas že pričeli pritiski z vseh strani, da naj pogledam sosedin vrt, ki je že očiščen, prekopan in česen že skoraj poganja.

 

Na hitro smo naredili plan in začeli s čiščenjem vrta in okolice. Obrezali smo sadno drevje, populili plevel, pobrali ostanke od fižola ter štore od ohrovta.  Ob vrtu je nastalo par kupčkov odpadkov, ki jih je bilo treba s samokolnico peljati na kompost. In za to delo sem najbolj primerna jaz. Očeta boli koleno, mamo roke in kljub temu, da zdrži par ur puliti plevel, ji je potiskanje samokolnice v hrib največje zlo.

 

Oče nam je prekopal gredo na vrtu, kamor smo vsadili česen in čebulo. Mama je okopala šparglje, jaz pa sem s samokolnico zvozila ves gnoj, da smo jih dobro pognojili in bodo dobro obrodili.  Že komaj čakam na sezono špargljev. Ni boljšega kot pobrati mlade domače šparglje. Na hitro jih popražim na maslu, da se zmehčajo in že je okusen obrok pripravljen.

 

Električna samokolnica Karjola

Žal ne živimo na neki ravnini in v naših hribih obdelovanje vrta in njive ni vedno najbolj enostavno. Tako da brez samokolnice ne gre. Danes sem jih naštela, kar 4 jih imamo pri hiši. Dobro, ena je že čisto zarjavela in bilo bi ji potrebno zamenjati gumo. Res je nepogrešljiva pri obdelovanju našega vrta.

 

Sama se šele uvajam v vrtnarjenju. Ko sem bila mlajša, mi ni toliko pomenilo, da je zelenjava domača, pridelana z lastnimi rokami. Seveda je bilo bolj enostavno sprehoditi se med trgovinskimi policami in izbrati zelenjavo čudovitih barv in oblik. Nikoli nisem cenila trud staršev, ki so ga vložili v tisti košček zemlje za hišo. In potem se nekega dne kar vse spremeni.

 

Zelenjavne police v trgovini me ne mikajo več toliko in koliko slajši okus ima paradižnik, ki ga sama poberem in še isti dan pojem v solati. Na našem vrtu pridelamo čisto vso zelenjavo sami, za to imata vse zasluge moja starša. Sama pri temu prispevam bolj malo, še največ pri konzumiranju te zelenjave.

 

A kot pravim, z leti se vse spreminja in tudi mene vedno bolj vleče k temu, da vedno več časa preživim na vrtu. Pridno poslušam nasvete, včasih si kakšno stvar preberem na internetu in jo predlagam, da bi spremenili pri načinu vrtnarjenja. A moji starši se ne pustijo prepričati. Predvsem puljenje plevela ni med mojimi najljubšimi opravili in rada bi jih prepričala, da poskusimo z zastirko. No, če že nisem najboljša v puljenju plevela, sem pa najboljša v odvažanju le tega s samokolnico. Koliko voženj in kilometrov naredim s samokolnico. Pravzaprav vsi.

 

Včeraj je oče iz bližnjega gozda zvozil vse veje za grah. Ko sem ga gledala, ko je potiskal tisto samokolnico po cesti navzgor, se mi je utrnila zamisel. V maju bo imel rojstni dan. Praznoval bo 70 let. Očitno bomo letos lahko praznovali, razmere s covidom se umirjajo in ukrepi se sproščajo. Pri nas je vedno navada, da se za okrogle obletnice naredi večje slavje, kamor se povabi prijatelje in sorodnike.

 

 

Ja,  letos mu bom kupila zelo koristno darilo. Nekaj, kar mu bo olajšalo vsakodnevno delo okoli hiše, na vrtu, njivi in v sadovnjaku. Nekaj, s čimer bo lažje dostavil seno ovcam, ko bo zmanjkala sveža paša. Nekaj, kar bo tudi nam ostalim v pomoč. Letos mu bom kupila električno samokolnico.

Električna samokolnica Karjola